vem da je bilo na to temo napisanega že veliko, pa vendar me zanima, katera destinacija bi prišla v poštev za potovanje (v lastni režiji) v mesecu juniju-juliju. tam nekje za tri tedne, z otrokom starim 7 let

hvala

Korzika v juniju. Kak kamp ob plaži.

sicilija, morda provansa...

mulc star 7 let ni več otrok. taki mulci so še kako dojemljivi za dogajanje okoli sebe in res ni treba , da samo spijo v kampu. mene so starši jemali s sabo  na potovanja takoj , ko sem nehal srati v plenice.  pa da ne bo pomote- naša potovanja so bila prava raziskovanja sveta, nobenih hotelov in tega turističnega sranja.

@ti: lepo, da izraziš svoje mnenje, ampak zakaj tako agresivno? mene pa so starši vedno peljali na dopust v hotele, pa kaj zato, in nisem neka razvajenka, in sem vseeno videla ogromno stvari. če je nekaj turistično, še ne pomeni, da je "sranje"

Sploh ne vem, zakaj bi pa samo spal, če se slučajno odločiš bit v kampu. Jaz sem letos obdelala cel otok, pač po kampih ja, pa kaj.

Torej hoteli ti grejo v nos, kampi tudi, kje pa ti sploh spiš?

Bo verjetno treba svoje življenje malo bolj zanimivo nardit, da se ne boš tolk drugam vmešaval.

ja, pol pa pelte otročiče v hotele , pa nehajte težit !

Ja pa kdo tebi teži? Če človek nekaj vpraša je to čisto običajno za forume. Če spraševat ne bo več dovoljeno, pol bodo tud forumi ostali prazno. Če ti pa ne paše vprašanje pa ga lahko komot ignoriraš.

Jaz se popolnoma strinjam  ; otrok star 7 let res ni več otrok in lahko potuje po celem svetu . Vprašanje pa je koliko ste navajeni res potovati in koliko poležavati v kampih in hotelih , pa koliko ste navajeni tudi potrpeti , kajti prava potovanja niso počitnice.

v treh tednih lahko ogromno prepotujete in vidite. vprašanje je kaj vas zanima. kot je bilo rečeno - potovanje niso počitnice  in potrebno se je prilagajati, včasih malo potrpeti ....edina omejitev, ki jo jaz vidim, je poletna vročina. torej- kakšno arabijo ali severno afriko jaz odsvetujem. sicer pa otrok 7 let star lahko potuje kamorkoli in glede tega ne bi smeli delati omejitev.

Točno tako ; sedem let star otrok ni več otrok . Če bi vprašali kam s 15 letnikom, bi bilo povsem isto in smešno. Pojdite kamor vam pač ustreza ; vsak ima svoje zahteve in potrebe. Če pa sami ne veste kaj sploh pričakujete od potovanja, potem se boste morali pa malo bolj razgovoriti o sebi : koliko ste stari, kaj je vaš poklic, kaj ste študirali, kaj ste po horoskopu, kakšni so vaši konjički, ........verjamem, da vam bo kakšen psiholog znal svetovati kaj naj odrinete na pot.

jaz sem srečal že nek par ki je potoval z dvema otrokoma z avtom okoli sveta. oba mlajša od 6 let...! tako da mislim da otrok ne sme biti ovira. vse je odvisno od starša, koliko je iznajdljiv...

pa še en par sem srečal letos v kirgiziji... za en mesec po kirgizistanu in tadžikistanu... otroka stara nekje 8 in 6 let. potovali z javnim transportom, drugače so pa uživali na polno. hodili po hribih, jahali konje, itd...

Zakaj smo tako nestrpni? Kje skrivate to jezo v pogovorih v živo?

Iz Borutovega sporočila ne zaznam, da je 7 letni otrok omejitev, le opisal je družbo s katero bo potoval - in vsekakor je drugače če gre z otrokom ali s punco, prijateljem itd.

Moje mnenje je, da če nimaš komentarja, ki bi pomagal odgovoriti na vprašanje, pač ne piši.

Vedno bolj sem razočarana, ko berem te forume oz. neprimerne komentarje in resnično ne vem, kaj vam je v življenju tako hudega, da želite trpinčiti druge.

Lep pozdrav, veliko se smejte in uživajte na soncu

vesna

brez zamere ampak meni se vprašanje - kam s 7 letnim otrokom, tudi zdi malo smešno. sumim, da g. borut še nikoli ni sam potoval, zdaj ga je pa predvsem strah zase. tisti otrok, ki ni več otrok , je samo opravičilo za strah. tako je, če se ne počutiš dovolj močnega, da bi sam potoval, potem je najbolje, da greš z agencijo-kamorkoli pač hočeš.

Bravo Vesna. Se podpišem pod tvoj komentar in me veseli da še obstajajo  ljudje, ki niso obsedeni z negativizmom.

ljudje, ki potujemo, imamo izkušnje -take ali drugačne. navajeni smo gledati kako se revščina tepe s preseravanjem. take razlike so še bolj očitne v revnih deželah ; na žalost tudi slovenija ne izstopa . eni smo navajeni potovati in doživeti svet brez hotelov in kampov ( nekdo se je čudil- kje pa spite , če ne v hotelih in kampih) . pravi popotniki vemo, da v večini sveta ni kampov,  v teh deželah ljudje niti ne vedo  kaj naj bi to pomenilo- kamp. ko potuješ, spiš pač tam kjer najdeš streho nad glavo- če si popotnik. če si pa turist, potem pa- privoščite si hotele . jaz osebno nisem nikoli razumel zakaj ljudje potujejo, potem pa iščejo ugodje domače peči. ja, za take turiste so odgovorne agencije ki poskrbijo za vse vaše razvade. res smešno pa je, da ne veste kam iti in kaj iskati. očitno ne iščete ničesar. in to je žalostno. ampak- tudi taki obstajajo ; uživajte v svoji mentalni lenobi , potem se pa sodelavcem pohvalite, da ste potovali.

dobr post žiga. vidim da si resn popotnik. če greč v bližnji prihodnosti kam spoznovat nove ljudi in kulture se priporočam. poznam načelo da je najbolje potovati sam a me je letošnje poletje nekoliko polenilo in se ne morem spraviti nikamor:/ )

lp,V

Vittorio, hvala . Tako je, jaz zaenkrat kar sam potujem in na poti srečujem ljudi , ki se mi včasih za kak dan pridružijo ; čisto neobremenjeno. Ker, hudič je z nekom potovat, ki ga sploh ne poznaš ; pravzaprav je človeka potrebno zelo dobro poznat, da lahko z njim potuješ . Potovanja niso počitnice ( vsaj zame ne ) in na poti se je potrebno dosti prilagajati, potrpeti . V takih trenutkih pridejo na dan vse naše slabe lastnosti in razvade za katere včasih še sami ne vemo, da tlijo nekje v nas. Samo enkrat pred mnogimi leti se je zgodilo, da smo se za skupno pot dogovarjali z manjšo skupinico. Vsi smo v začetku kar lepo zgledali in obetal se nam je krasel mesec vandranja. S prvimi težavami  na poti pa so na dan prihajale tudi težave popotnikov, ki so grozljivo moteno uplivale na ostale udeležence. Čeprav je od tega že mnogo let, me še vedno zmrazi , ko pomislim na ponesrečen poskus potovanja v družbi neznancev. Verjemi, da kljub mojim neštetim potovanjem, še vedno v začetku kar malo cvikam in se slepim z lenobo , utrujenostjo.......A že na poti na letališče vsi strahovi in dvomi in lenoba čudežno izginejo . Čisto razumem tisto tvojo " lenobo ", a ko se enkrat odlepiš od doma in zajadraš v neznano, se počutiš neverjetno svobodnega. Zato- le na pot , kajti svet je tu zato, da ga raziščemo in spoznamo kje pravzaprav živimo.

ne morem verjet kako smo ljudje lahko nestrpni... popolnoma nedolžna tema, vprašanje, ki kliče po preprostem nasvetu, sproži celo polemiko o tem kdo je in kdo ni popotnik, v postih se obtožuje ljudi, ki spijo v hotelih, pa tiste, ki spijo v kampih, pa tiste, ki sprašujejo kje naj spijo itd.

ta forum ni namenjen zgolj samooklicanim " pravim popotniko", pač pa tudi tistim smrtnikom, ki se s tem šele srečujejo in nimajo vseh izkušenj tega sveta... zato mal strpnosti do tistih, ki sprašujejo "neumnosti" ne bi blo odveč...

pa kanček pozitivnosti...

Preprosta vprašanja so na tem mestu popolmoma butasta ! Če ne veste kam s sabo, tudi tu ne boste našli odgovora ! odgovor; iščite sebe kje drugje , mogoče vam bo kak psiholog znal svetovati kaj je za vas primerno.

star sem 40 let , imam 7 let starega sina . prosim za nasvet ; kaj naj jutri skuham za kosilo? hvala za odgovore !

p.s. še to, v kakšne barve naj oblečem sina?

Pri vsem tem je zelo zanimivo to, da ste nekateri popotniki, ki ste prepotovali ogromno sveta in videli drugačno kulturo in ljudi. izredno nestrpni. Človek vas vpraša za nasvet, kjer navede dejstvo vi pa to spremenite v nekakšno vojno. Ljudje smo različni. nekdo želi preživeti počitnice v hotelu, drug v kampu, nekdo pa išče avanturo. Zato pa obstaja ogromno načinov potovanja. In ne vem zakaj se imate za nekaj več, ker pač ne spite v hotelu in imate zaničljiv odnos to tistih, ki potujejo z agencijami. In res me zanima kako se odzovete na drugačno kulturo in ljudi v državi, ki jo obiščete. Če ste tako nestrpni, potem že niste dober popotnik. Pustite ljudi, da se odločajo kakor se želijo in če jim ne želite pomagat potem pač ne pišite nesramnih in žaljivih komentarjev.

glede hrane- najbolje da sina nafutraš s hamburgerji in kokakolo. v prihajajočih zimskih dneh bodo pa še najbolj uporabne bele kratke hlače.

A bi prosim nehali?! S svojim pluvanjem po načinu življenja nekoga drugega res izkazujete višek svoje inteligence. Najbrž vas preveč boli vaša lastna zaplankanost in je seveda lažje pluvat in se zgražat nad drugimi kot pomest pred lastnim pragom, vi veleumni Slovenceljni, ki ste mega popotniki in nadrasa. Za kozlat...

ja, najbolje, če se s sinom kar v anglijo preselita, pa še golf začneta igrati.

Predlagam Turčijo-par dni v Istanbulu potem pa južno na obalo. Je načeloma cenejše kot npr. Grčija ali Egipt (pa tudi kot deli Hrvaške) in neprimerno lepše. Pa jug ima ogromno lepih mest, starih rimskih (in od drugih kultur) ostankov, mošej, bazarjev, trdnjav...Da ne govorim o plažah in morju, ki je dosti čistejše kot v Jadranu. Lahko greste tudi na izlet na Rodos (iz Marmarisa).

Tudi anglija, ki jo je gospod pred mano predlagal ni neumna ideja. Mogoče sicer bolj za kak teden. pa ne it na golf-ne vem kaj bi tako majhen otrok delal na golfu:/ London za nekaj dni, kjer ni nikoli dolgčas. Potem za vnaprej je pa izbire veliko. Predlagam Brighton na jugu, ki ima zabaviščni park na pomolu pa še kopat se da poleti

Upam da pomaga

Kje prespat? V Kampu ali Hotelu?

Sem človek narave, vedno potujem sam, prespim pa v naravi pod kaksnim drevesom v stiku z naravo, če je pa prehladno si pa poiščem kak poceni hostel, kjer srečujem zanimive mlade ljudi, ki se ne obremenjujejo s takimi... kot se tu bere. 

Borut, iz lastnih izkušenj ti povem, da sem s starši in mlajšim bratom na potovanjih zelo uživala. Preizkusili smo skoraj vse tipe potovanj. Mislim, da je za otroke posebno doživetje potovanje z avtodomom. Bili smo tri tedne na Škotskem (fantastično-še zdaj zaljubljena v Škotsko), po Franciji, na Korziki ...

Potem, smo šli s šotorom po Sardiniji in Siciliji, Provansi, Toskani, Španiji - same super destinacije če imate radi morje. Pa tudi backpack varianta po Irski je bil enkratna.

Meni je bilo s starši lepo povsod kjer sem bila in niti ni toliko odvisno kam greš, kot pa to, da znaš naredit potovanje zabavno in posebno doživetje. Včasih se malo prilagodiš otroku, predvsem pa ga moraš vključiti v načrtovanje poti, da lahko tudi sam izbere in se tako počuti bolj vključenega v celotno stvar. Po poti ga bodo verjetno bolj zanimale zanimivosti kakšnih znamenitosti ne toliko suhoparna zgodovinska dejstva.

Sicer pa svojega otroka najbolje poznate sami in veste kaj ga veseli - narava, mesta, morje...?

Lepe počitnice vama želim.

Vsi "veliki" popotniki, ki se tu javljate, najbrž še niste potovali z otrokom! Ne gre za to, da bi bil otrok scrkljan, gre za to, da oče želi, da bi se tudi sin na potovanju zabaval in odkril mnogo zanimivega. Tako da pohvala ljudem, ki ste tu dali konstruktivne predloge. Če potuješ s punco, ki jo zanima arheologija, se bosta tudi prilagodila in poiskala kaj zanjo, ne? Enako je z otrokom ali najstnikom - pač niso mu zanimive enake stvari kot nekomu odraslemu, ki hodi npr. odkrivat tuja mesta in kulinarične izkušnje... najbrž je treba poskrbeti za igro in zabavo!! JA, otroci stari 7 let se še igrajo in zabavajo, na kar je večina nestrpnih ljudi na tem forumu očitno že pozabilo.

Veliko lepih potovanj želim vsem, ki potujete z otroci... najbrž bo na trenutke tudi kaj tečnobe od malčkov (sploh če otrok zboli, ni fino), vendar pa so potovanja največje darilo in poptnica za življenje, ki jo lahko daste otroku, pa naj bo star 3, 7 ali pa 20 let (ja, tudi otroci v 20-ih še potujejo s starši, če so odnosi med njimi dobri). Srečno!